Mat 23 | TPZ | STEP | Vasuksuk ne Ieesuß to soe ke ra napan me ra ma vamomhë peß pan,

bSng 118:26

Matthew 23

O Parësiß Me Ro Teß Vavaasis To Nat I Ne O Vavaasis pe Mosës To Nok A Ma Taateß Hat Manih Pe Ieesuß

Mak 12:38-39, me Luk 11:43; 11:46; 20:45-46

1 Vasuksuk ne Ieesuß to soe ke ra napan me ra ma vamomhë peß pan, 2 “O teß vavaasis varih to nat ne sih o Vavaasis pe Mosës, me ro Parësiß pare öt ne a tasun va pa vamaaka a pusun in o Vavaasis pe Mosës manih pa napan. 3 Ivëh, köm se tënan ko vatet em pa ma taneah nee to soe ka neöm. Ivëhkëk, eöm se nat nem vatet a ma taateß nee to nonok ne. Suk ataeah, eße to hikta vavatet ne a ma tah nee to vavaasis ne. 4 Ee to nok ka neöm a ma taateß kikis, pan eöm se vavatet nem. Ivëhkëk, eße koman to hikta iu ne a vaßaus a neöm pa vatet vavih a ma taateß poë varih.

5 “A ma tah kurus nee to nonok ne pan a napan se ep. Pare nat ne rapoë ro teß vivihan. Ivëh, kee öt ne a ma siß voh no a ma pah ö soe pe Sosoenën to kiun ne, pare noh a ma voh poë varih manih pa ma naire, keß pa ma koreere. Pare ohop ne a ma ohop rë. Pare nok a ma ohop vihvih nee to hinhin me ne sih, ko uris rë nee to kun tonun po ohop pamëh. 6 Ka manih pa ma taëën apaßpuh nee to iu ihoß vovoh rakah ne pa ma ö ihihoß po teß susunön, me manuh koman a ma iuun hinhin soneß pee, nee to iu rakah ne a ihoß po matan. 7 Pare iu rakah ne pan a napan se ta ne rapoë pa ma ö totoaan, pare popokaß ne rapoë o teß apuh.

8 “Ivëhkëk, eöm se nat nem koman nem pan a napan se popokaß a non neöm ‘a Tövavaasis’, suk ataeah, e Sosoenën varoe ko a paeh a Tövavaasis peöm. Ke eöm kurus varih a kën tom kea. 9 Paröm nat nem pokaß ta pah teß va po oeh vëh ‘e Tamön’, suk ataeah eöm to teß varoe me ko nem a pah Tamëneöm to teß non pa vöön va kin, ivëh e Sosoenën. 10 Paröm nat nem koman nem pan a napan se pokaß a non neöm ‘o Sunön’, suk ataeah, a pah Sunön ro ko peöm, ivëh e Kristo. 11 Ka teß to apuh non manih peöm, eß a teß kikiu, eß to kiu non manih peöm. 12 Ka teß se keh kë koman hah a non, e Sosoenën se vöknah en peß. Ka teß se keh vöknah hah a non, e Sosoenën se kë en peß.”

E Ieesuß To Soe Tavus A Taateß Hat Po Teß Vavaasis To Nat I Ne O Vavaasis Pe Mosës, Me Ro Parësiß

Mak 12:40, me Luk 11:39-52; 20:47

13 E Ieesuß to toto avoeß e non, pareß soe pan, “Varenan rakah peöm varih o teß vavaasis to nat nem o Vavaasis pe Mosës, me eöm o Parësiß, eöm o teß o mokoß rivon rakah. Paröm pikpiuk, eöm rakah ko varih to susunpip nem a napan pa nö manuh pa Matop Vih va pa Vöön va Kin. O upöm teß to kehkeh nö ne nën köm sosoepip e nem pee. Suk eöm to hikta onöt nem a nö nën. ^{▼▼O upöm teß nat to kokoman ne pan a meh soe to teß non koman a ves 13-14. A soe pamëh to sosoe va non manih pan, “Varenan rakah peöm varih o teß vavaasis to nat nem o Vavaasis pe Mosës, me ro Parësiß, eöm o teß o pöh mokoß rivon, paröm pikpiuk. Eöm to nat rakah nem a piuk o siß köövo amop, paröm öt këh raoe a ma iuun pee. Paröm piuk hah ëm pa nok a ma hin rë. Ivëh, ko poen no vahutët pe Sosoenën se tavus, eöm se kon o kamis o pöh apuh rakah. Suk a ma taateß hat peöm.” Ep na pe Mak 12:40.}

15 “Varenan rakah peöm varih o teß vavaasis to nat nem o Vavaasis pe Mosës, me ro Parësiß, eöm o teß o pöh mokoß rivon, paröm pikpiuk. Eöm to vavatvi kov e nem sih po oeh me manih tahiß pan eöm se ep këh maß ta ma teß, kee suk a taateß hat peöm. O poen nöm to taum em po teß poë varih, eöm to vanun em pee. Ivëh, ke eöm kurus se nö em po suraß ësës tamoaan.

16 “Varenan rakah peöm varih o teß vavaasis to nat nem o Vavaasis pe Mosës, me o Parësiß, eöm o kekehoß. Eöm to kehkeh vovoh ke nem sih a napan pa matop raoe, ivëhkëk, eöm to hikta onöt nem. Eöm me to sosoe nem sih pan, ta pah teß se keh nok a soe man peß manuh pa Iuun Hinhin Apuh pe Sosoenën marën a vakikis a soe peß, eöm se soe em pan, eß se vaörakuk en pa soe man peß. Ivëhkëk, ta pah teß se keh nok rakah a soe man peß pan a gol to pet non pa Iuun Hinhin Apuh pe Sosoenën, a, eöm se soe em pan, eß se vatet rakah a soe man peß.” 17 E Ieesuß to toto avoeß e non, pareß soe pan, “Eöm rakah varih to teß va nem manih pa ö no teß ponkiß komë to teß va ne sih, paröm teß pet va e nem manih po teß kekehoß. Ataeah to apuh non manih po epep pe Sosoenën, a gol, keß a Iuun Hinhin Apuh? A gol to pet non sih manih pa Iuun Hinhin Apuh, pareß teß non a tah vivihan. Suk eß to pet non pa iuun pe Sosoenën. 18 Keteh to nok a soe man peß, pareß vakikis na a soe pamëh manuh pa pok vapenpen pe Sosoenën, köm soe kem peß pan, eß se vaörakuk en pa soe man peß. Ivëhkëk, eß se keh vakikis na a soe man pamëh manuh po heß to tok non pa pok vapenpen pe Sosoenën, a, köm soe kem peß pan, eß se vatet rakah a soe man peß. 19 Eöm o kekehoß, ataeah to apuh non po epep pe Sosoenën, o heß, keß a pok vapenpen? O heß to tok non pa pok vapenpen, pareß teß non a tah vivihan. 20 Ivëh, ka teß to nok a soe man peß, pareß vakikis a soe man peß manuh pa pok vapenpen, eß to vakikis a soe pamëh manuh pa pok vapenpen me a ma tah to tok ne nën. 21 Ka teß to nok a soe man peß, pareß vakikis a soe man peß manuh pa Iuun Hinhin Apuh, eß to vakikis a soe pamëh manuh pa Iuun Hinhin Apuh me a ma tah to pet ne nën. 22 Ka teß to nok a soe man peß, pareß vakikis a soe man peß manuh pa vöön va kin, eß to vakikis a soe pamëh manuh pe Sosoenën me a ö ihoß peß.

23 “Varenan rakah peöm o teß vavaasis to nat i ne o Vavaasis pe Mosës, me ro Parësiß, eöm o teß o pöh mokoß rivon, paröm pikpiuk. Eöm to kökök nö nem sih a ma tah na to hovën marën a vaninin vih a taëën, a ma tah poë varih nöm to nep, paröm ununun a havun ö tah, ko kon taneß a pah ö tah nën, ko heß na e Sosoenën. Ivëhkëk, eöm to vanun voh em pa ma meh taateß to teß apuh oah ne a taateß heßheß. A ma taateß apuh poë varih to teß ne manih komön o Vavaasis pe Mosës. Ee ivarih a ma taateß poë varih, a taateß va pa vaßaus a ma teß arus no a napan to kehkeh miröß ne rapoë, me a taateß ururuan, me a taateß va pa vaman e Sosoenën. Eöm se vavatet rakah nem a ma taateß poë varih, paröm heßheß nem na e Sosoenën a pah ö tah nöm to kon taneß manih koman a ma tah nöm to nepnep nem. 24 Eöm varih to iu matop nem sih a napan, ivëhkëk, eöm o kekehoß. Paröm vavatet vatëh nem a taateß heßheß, ko vanun em pa ma taateß apaßpuh. Ivëh, köm teß va e nem manih pa teß to kon taneß a kuvi manih po kaak peß. Ivëhkëk, eß to hikta ep pet non pa tampu to teß non po kaak, pareß kaak vaßpeh me en peß.

25 “Varenan rakah peöm varih o teß vavaasis to nat i nem o Vavaasis pe Mosës, me ro Parësiß, eöm o teß o pöh mokoß rivon, paröm pikpiuk. Eöm to pupui vavoon varoe nem a tonun a ma kap me o peret. Ivëhkëk, manih pa komëneöm no a taateß hat, me a taateß kaveo to puh rakah e non. 26 Ke eöm varih o Parësiß, eöm o kekehoß, vamomoaan nöm se pupui vavoon a koman a ma kap, me a ma peret, kee teß voon ne, köm pah pupui vavoon poß a ma ö tonun. Eß to teß akuk va kov e non manih peöm. Eöm se panih momoaan a ma taateß hat peöm, paröm vovoh poß ke nem a napan.

27 “Varenan rakah peöm o teß vavaasis to nat i nem o Vavaasis pe Mosës, me ro Parësiß, eöm o teß o pöh mokoß rivon, paröm pikpiuk. Eöm to teß va nem manih pa koveß teß mët, paröm ep vavih e nem manih mahën, ivëhkëk, manih pa komëneöm, a koveß teß mët to teß e non, köm kakaun a tonun a koveß pamëh po uh kakaare. Ivëh, ka manih tonun a koveß pamëh to parin a matan vavih rakah pa ep. Ivëhkëk, manih pa koman a koveß pamëh to puh rakah non pa ma soaß teß me a ma tah koa. 28 Eß to vatoe akuk va kov e non manih peöm no a napan to ep ka ne neöm ko koman ne pan, eöm o teß to nonok nem a ma taateß totoopin. Ivëhkëk, manih pa ma komëneöm to puh rakah ne pa ma piuk me a ma taateß hat.

29 “Varenan rakah peöm o teß vavaasis to nat i nem o Vavaasis pe Mosës, me ro Parësiß, eöm o teß o pöh mokoß rivon rakah, paröm pikpiuk. Eöm to nok vavavih a ma koveß no teß vanënën soe to mët ko pe ne, paröm vatëk vavavih o koveß po teß varih to nonok ne a ma taateß totoopin to mët ko pe ne. 30 Paröm sosoe nem sih pan eöm se keh teß voh nem po poen voh pa kën sipun, eöm to hikta onöt nem a vaßaus raoe pa ip vamët o teß vanënën soe. 31 Ivëh, ka soe koman peöm ivëh to vataare en peöm ivarih o pus koaß po teß varih to ipip vamët voh ne po teß vanënën soe. 32 Ivëh, köm vapuh rakah em pa taateß hat voh pa kën sipuineöm.

33 “Eöm to teß rakah va e nem manih po kuruß, eöm to hikta onöt nem a rusin këh e Sosoenën pö neß se vanö a neöm manuh po suraß ësës tamoaan. 34 Ivëh, köß se soe keoß peöm pa tah vaßih, eöß se vanö ka nös neöm o teß vanënën soe, me ro teß varih to teß me ne a ma kokoman vih, me ro tövavaasis. Ka ma pa paeh va pee nöm se ip vamët. Paröm ni em po upöm pee manih pa kuruse. Paröm öt o upöm pee, ko rëp raoe po uris koman a ma iuun hinhin soneß peöm. Ko nö vavah pa vaiu raoe pa ma vöön peöm marën a vakmis raoe. 35 Ivëh, ka hat va pa napan varih to ip vamët voh o teß vanënën soe, me ro teß varih to nonok ne a ma taateß totoopin, ne eöm varih se teen rakah. O teß varih ne sipuineöm to ip vamët voh to taneo non manih pe Ebel, a teß totoopin, pare ipip vamët voh ne sih o teß vih poë varih, ko hik non manih pa mët pe Sakarias sunaiß Berekiaß. E Sakarias, eß a teß ësës heß sunön po Jiuß nee to ip vamët voh poë manih topnin a iuun pe Sosoenën me a pok vapenpen peß. A taateß va pa ip vamët o teß ësës heß sunön po Jiuß, ne Sosoenën to vateß voh manih po teß to teß toßtoß ne kuru se kon kamis suk a ma teß poë varih. 36 Eöm me to nonok e nem pa taateß pamëh, ivëh, köß soe vaman rakah keoß peöm, e Sosoenën se vateen a neöm o Jiuß pa ma mët poë varih, pareß vakmis suk en peöm.”

E Ieesuß To Tamak A Vöön Va Jerusalëm

Luk 13:34-35; 19:41-44

37 E Ieesuß to vavaato avoeß e non, pareß soe pan, “Jerusalëm, Jerusalëm, eöm a ma nap susunön to töstösvös nem sih a ma teß vanënën soe ne Sosoenën to vanö nös manem peöm. A ma poen peo neöß to iu ununun noß sih a ma koaß pën, vamanih pa ö ne toaß sin to ununun va non sih a ma soneß peß manih pa paan a paknaneah. Ivëhkëk, eöm to hikta iu nem. 38 Pënton nem öm, eöß e Sunön to këh voh eoß pa vöön peöm me a Iuun Hinhin Apuh peöm. 39 Eöß to soe va keoß peöm manih pan, eöm hikta se ep hah a nem neoß manih po oeh vëh, keß onöt rakah pa ö söß hah va maß manih pe Sunön peöm, köm soe em pan,

‘E Sosoenën se tapui a teß vëh to nö maß pa ëhnan e Sunön.’” ^b